glava joomla 3 4

šola v kulturi113 učencev osmih in devetih razredov naše šole se je udeležilo Šole v kulturi. To je projekt, ki ga izvajamo

v sodelovanju z zavodom Bunker, in sicer 27. in 29. 11. 2017, v Mariboru, in obsega:

- gledališke delavnice,

- ogled gledaliških predstav,

- pogovore z gledališkimi ustvarjalci in poznavalci,

- ogled kulturnih znamenitosti Maribora.

Šola v kulturi poteka po principu šole v naravi, le da so v njej v ospredju umetniške in druge kulturne dejavnosti.

FOTOGALERIJA

sola v kulturi

MNENJA UČENCEV

Prvi dan v Mariboru smo najprej odšli na ogled mesta. Bilo mi je dokaj všeč, saj smo veliko izvedeli o zgodovini mesta. Nato nas je vodič peljal do galerije. Razstava je bila je drugačna, kot sem si jo predstavljala. Izvedela sem, da je to umetniška inštalacija. Zelo mi je bila všeč umetnikova ideja, kako predstaviti vojne razmere v svetu skozi čas, in to da smo se lahko tudi malo poigrali z razstavo, saj smo na pesku lahko premikali figure. Všeč mi je bil tudi namen razstave oziroma njeno sporočilo.
V teh treh dneh smo bili veliko v GT22. Všeč mi je ta kulturno-umetniški center, zelo je zanimiv. Zelo dobro so nam ga razkazali. Ogledali smo si predstavo BUM. Ta me je se najbolj pritegnila, saj je bila popolnoma drugačna od tistih, ki sem jih že kdaj videla. Originalna. Na zelo neobičajen način predstavlja življenje izumitelja atomske bombe. Zelo mi je bila všeč.
Ogledali smo si še gledališče SNG. Gospa nam je dobro pojasnila, kaj se dogaja v zakulisju. Prvič sem videla zaodrje, različne razkošne dvorane, kjer so spravljeni kostumi, skladišče za sceno ...
Zvečer smo si ogledali še predstavo Zasledovalci sreče. Ta mi pa ni bila všeč. Bila je zelo dolga. Zaradi angleškega jezika je bilo težko spremljati dogajanje ter istočasno brati nadnapise, veliko je bilo nerazumljivih besed ter premalo akcije in plesa, zato v predstavi nisem preveč uživala. Sicer mi je bilo po pogovoru veliko več stvari bolj jasnih, a še zmeraj mi predstava ne bo ostala v najlepšem spominu.
Najbolj pa sem uživala v delavnicah. Prva je bila z režiserjem Markom Bulcem - Maretom, ki nam je najprej razložil veliko stvari o gledalšču, npr.kaj sestavlja vlogo,razliko med likom in osebo, predstavil nam je gledališke poklice. Povedal je, da besedilo lahko poveš na vse različne možne načine, ampak da je bolj važno, da se vživiš v določeno čustvo, s katerim poveš besedilo, kakor pa je važno samo besedilo. Najbolj zanimivo spoznanje pa mi je bilo,da ko imamo igralca ter gledalca (oz. osebo, ki gleda) je to že predstava. Ta delavnica mi je bila zelo všeč tudi zato, ker smo se lahko vživeli v vlogo igralcev. Navdušile so me tudi vaje zaupanja. Zvečer smo gledali animirane in igrane mladinske filme, ki so bili zelo dobri. Izjemno je, da so jih naredili naši sovrstniki.
Na drugi delavnici – v sredo - pa smo malo bolje spoznali Gledališče zatiranih. Tudi ta delavnica mi je bila všeč.
Všeč mi je bilo tudi to, da smo imeli veliko pogovorov o predstavah in takih stvareh, saj smo lahko povedali svoja mnenja in so nam razložili stvari. Na splošno mi je bil ta gledališki tabor zelo všeč in bi z veseljem še šla kdaj na tak tabor.

Kiara Čulk, 8. c

ŠOLA V KULTURI

V ponedeljek, 27. 11. 2017, smo se z vlakom odpravili v Maribor. Ko smo prispeli z železniške postaje v Center plesa, smo odložili prtljago in se napotili na ogled Maribora – Po sledeh nasilja. Vodil nas je gospod Simon in nam na različnih točkah razlagal o zgodovinskih dogodkih. Zdelo se mi je zelo poučno, ker sem izvedel nove stvari o Mariboru. Najbolj zanimivo se mi je zdelo, ko nam vodič je povedal, kakšen pomen imajo grafiti na ulici, ki je namenjena samo navijačem nogometnega kluba Maribor.

Nato smo imeli kosilo na osnovni šoli Bratov Polančič. Bilo mi je dobro, celo boljše kot pri nas v šoli.

Nato smo si ogledali kulturni center GT 22. Vse prostore nam je pokazala gospa Nika. Bili so zelo zanimivi. Sploh pa dejstvo, da skoraj vsako leto podrejo kakšno steno in še malo razširijo center. Zelo zanimiva se mi je zdela soba, kjer je bila razstavljena ogromna zbirka fotoaparatov. Spoznal sem razvoj fotoaparatov in fotografij skozi zgodovino. Najbolj všeč mi je bil prostor z rampo za rolkarje. Malce me je motilo le to, da so bile stene malo umazane in neurejene.

Nato smo si v GT 22 ogledali predstavo B.U.M. Predstava je bila monodrama. Govorila je o izumitelju atomske bombe. Zdela se mi je zelo zanimiva in bila mi je zelo všeč. Na trenutke je bila smešna. Predvsem je bilo zanimivo, da se je stopnjevala napetost, vendar pa ni prišlo do razpleta. Takrat se je predstava enostavno končala. In ni se zgodil "bum", ki smo ga tako pričakovali.

Nato smo povečerjali v mladinskem hotelu Baščaršiji. Čevapčiči in kajmak so se mi zdeli odlični in z veseljem pridem še kdaj.

Sledila je predstava Zasledovalci sreče. Bila je nenavadna, saj je bila kombinacija plesnih gibov in igre. Pritegnila je našo pozornost, a je imela pomanjkljivosti. Koreografija je bila zelo dobra, toda menim, da je bilo malo premalo akcije. Bolje bi bilo, če bi se nastopajoči več gibali in manj govorili. Igralci so uporabljali veliko nerazumljivih besed. Najbolj pa me je motilo to, da je bila predstava v angleščini. Če si hotel razumeti celo predstavo, si moral brati ves čas brati nadnapise, tako pa nisi mogel slediti dogajanju na odru, zato nisi vsega razumel, predstava pa je izgubila smisel.

Nato smo šli nazaj v plesni center. Tam smo se pripravili na spanje in preživeli noč.

Naslednji dan smo začeli z zdravim zajtrkom. Hkrati pa smo se pogovarjali in izmenjavali mnenja o prejšnjem dnevu. Veliko je bilo vprašanj o Zasledovalcih sreče.

Po zajtrku smo odšli v SNG Maribor – v »labirint«, kjer so nam razkazali skrite kotičke in prostore gledališča, ne samo dvorane. Bilo mi je malce dolgočasno, ker smo veliko hodili po belih hodnikih. Motilo me je, da je gospa, ki nas je vodila po SNG-ju, govorila z nami kakor z 4-letniki. Najbolj zabavno je bilo v sobi za vaje. Tam smo uprizorili svoj prizor in se pošteno nasmejali.

Odšli smo nazaj v GT 22, kjer nas je že čakal režiser Marko Bulc, klicali smo ga Mare. Predaval nam je o poklicih v gledališču. Spoznali smo, da so za predstavo nujni samo trije pogoji, in sicer: da imamo igralce, da imamo gledalce (tudi, če je samo en) in da so v istem prostoru.

Spet smo se odpravili na pot, toda tokrat na osnovno šolo Bratov Polančič. Tam smo jedli kosilo, ki je bilo še vedno boljše kakor pri nas. Motilo pa me je, da sem okoli sebe slišal samo "Žabarji."

Vrnili smo se v GT 22 na delavnico. V drugem delu smo spoznali, da lahko isto besedilo lahko povemo na različne načine. Spoznal sem, da so v predstavi najbolj pomembna čustva. Nato smo sestavili svojo predstavo in se pri izvedbi do dobrega nasmejali.

Večerja v La Pizzerii mi je bila zelo všeč, ker sem prvič rezal pico z škarjami. Izkušnjo bi z veseljem ponovil.

Oba dneva sta se mi zdela zanimiva, poučna, zabavna in polna novih doživetij. Dobil sem tudi nove prijatelje in če bi se dalo, bi ponovil oba dneva.

Nejc Kravanja, 8.c

 

PROGAM PROJEKTA (več informcij - TISK PROGRAMA)

PRI IZVEDBI PROJEKTA SODELUJEJO:

Center plesa: http://www.centerplesa.si/
GT22
: http://gt22.si/
Druga gimnazija
: https://www.druga.si/
Romani kafenava:
http://romani-kafenava.si/
La pizzeria:
http://www.lapizzeria.si/
Zasledovalci sreče:
http://www.en-knap.com/14/749/zasledovalci_srece.html
Gledališki labirint:
http://www.sng-mb.si/prvi-prizor-dejavnosti-za-mlade/gledaliski-labirint/
MARS:
http://www.marsmaribor.org/
B.U.M.:
http://moment.si/events/bum/
  Barbara Polajnar: https://www.rtvslo.si/kultura/oder/gledalisce-zatiranih-je-vaja-za-revolucijo-in-zivljenje/368763 

Mare bulc:
http://sigledal.org/geslo/Mare_Bulc

 

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke. Podrobne informacije..